Podjetništvo je proces zagona podjetja, tipično start-up podjetja, ki ponuja inovativen produkt, proces ali storitev.

Pri iskanju definicij oziroma podrobnih informacij o podjetništvu na spletu, se lahko hitro zmedemo glede tega, kaj izraz pravzaprav pomeni. Na eni strani se podjetništvo navezuje na svet resnih poslovnih iniciativ, voditelje velikih podjetij in korporacij smatramo za podjetnike. Na drugi strani se zdi, da tudi razne vrste majhnih podjetij, trgovine, start-upi in podobno spadajo na to področje. V tem smislu je podjetništvo v zadnjem času res postalo pojem, ki ga bolj povezujemo s start-upi kot pa z velikimi korporacijami, kar zlasti velja za domeno mladinskega dela. Če želimo povzeti ta razlikovanja, lahko opredelimo dva tipa podjetnikov – t. i. »lifestyle« podjetniki (podjetniki življenjskega sloga) in »gazele« (podjetja z visoko možnostjo rasti). Pri prvih so razlogi za zagon lastnega podjetja povezani z njihovim življenjskim slogom, npr. želijo delati samostojno, ne s polnim delovnim časom, želijo biti sam svoj šef ipd., medtem ko podjetniki tipa »gazele« svoj posel pričnejo v prvi vrsti iz finančnih razlogov – izdelano imajo jasno strategijo rasti.    

Ne glede na tip podjetništva so za delo podjetnika značilne naslednje skupne lastnosti:

•  osredotoča se na prej neopažene trende ali nedavna odkritja;

•  uporablja ustvarjalno domišljijo;

•  vključuje prerazporeditev finančnih virov v sedanjosti, da bi zadovoljil pričakovano povpraševanje v prihodnosti.

Podjetništvo srečamo na raznih področjih. Na spletni strani fundacije Kauffman entrepreneurship.org je navedenih šest glavnih vidikov zagona in rasti podjetja:

•  računovodstvo in finance – ukvarjata se s finančnim vodenjem in načrtovanjem;

•  poslovne operacije – aktivnosti, vključene v vsakodnevno delovanje podjetja, ki se izvajajo z namenom ustvarjanja dobička;

•  človeški viri (kadri) – aktivnosti, povezane z zaposlenimi, ki običajno vključujejo rekrutiranje in zaposlovanje novih ljudi, orientacijo in izobraževanje trenutno zaposlenih, zaslužke zaposlenih in ohranjanje zaposlenih;

•  trženje in prodaja – trženje je proces vodenja, skozi katerega se produkti in storitve premaknejo od koncepta do stranke;

•  produkti in storitve;

•  javna politika – vodstvena politika znotraj skupnosti, kot je zajeta v njenih zakonodajnih in sodnih predpisih, ki služijo kot osnova za določitev tistih predpisov, za katere bo veljalo, da so v nasprotju z javnim dobrim; opredeljeni državni cilji v povezavi z zdravjem, moralo in dobrobitjo državljanov. 

V podjetniški igri, razviti v okviru projekta, smo želeli izpostaviti glavne faze podjetniškega procesa:

•  prepoznavanje in ovrednotenje priložosti;

•  razvoj poslovnega načrta;

•  opredelitev potrebnih virov;

•  vodenje nastalega podjetja.

Ideja iger je, da so kratke in priročne za igranje ter služijo kot podporni material na raznih oblikah mladinskega izobraževanja, seminarjih itd. Zato so se razvijalci odločili, da se v igri osredotočijo samo na en vidik podjetništva: načrtovanje in vodenje različnih vrst virov v majhnem podjetju. Viri so poleg inovativnosti ključen vidik podjetništva. Kot je dejal Russell S. Sobel, gre pri podjetništvu za »odkrivanje novih načinov kombiniranja virov« ter za razumevanje in upravljanje z vrednostjo, ki nastane kot posledica nove kombinacije virov. Če je tržna vrednost, ki nastane kot rezultat nove kombinacije virov višja od tržne vrednosti drugih kombinacij istih virov ali od vsote njihovih posameznih tržnih vrednosti, to pomeni, da smo ustvarili dobiček. V tem smislu je pomembno, da se mladi nasploh, predvsem pa mladi podjetniki, zavedajo različnih vrst virov in posledično ustvarjanja dobička ob ustreznem ravnanju z njimi.