V splošnem naletimo pri poskusu definiranja pravega pomena termina »zelene veščine« na precejšnjo zmešnjavo.  Ena izmed najbolj razširjenih definicij pravi, da so »veščine trajnostne naravnanosti, znane tudi kot zelene veščine, tiste tehnične veščine, znanja, vrednote in naravnanosti, ki so potrebne, da lahko delovna sila razvija in vzdržuje trajnostne socialne, ekonomske in okoljske rezultate na področjih poslovanja, industrije in življenja v skupnosti«.  Po drugi strani pa zlasti mladi zelene veščine razumejo preprosto kot veščine, ki so potrebne za življenje in delo na okolju prijazen način ter za pozitivno vplivanje na podnebne spremembe v vsakdanjem življenju in aktivnostih. 

Na konferenci Green skills for green jobs v Veliki Britaniji so strokovnjaki izpostavili, da so zelene veščine povezane predvsem s t. i. STEM veščinami (Science, Technology, Engineering, Maths, oziroma znanost, tehnologija, inženiring in matematika). Naloga formalnega izobraževanja je, da podpira in nadaljuje z razvojem teh veščin pri mladih. Britanski raziskovalci so ob tem poudarili še, da je potrebno zelene veščine dodatno razvijati zlasti na naslednjih področjih: vodenje projektov in programov, vodenje gradbenih projektov, raziskovanje in razvoj, zelene gradnje, nove nuklearne gradnje, jeklene konstrukcije in analize varnosti, kariere na področju STEM veščin ter obnovljivi viri energije.

Na področju mladinskega dela pa lahko zelene veščine pokrivajo še veliko širše področje tematik in iniciativ, ki so bolj konkretne in praktično usmerjene. Veliko mladinskih zelenih projektov se ukvarja z recikliranjem, organskim/permakulturnim vrtnarjenjem, trajnostno proizvodnjo hrane, ekološko gradnjo, vzdrževanjem in renovacijami, rokodelstvom in podobnim. Pri seznanjanju mladih o zelenih veščinah morajo mladinski in izobraževalni delavci začeti s predstavitvijo navad, povezanih z zelenim slogom življenja ter nato napredovati do vprašanj, kot so zelena ekonomija, zeleni poklici in zeleno podjetništvo. Pri zelenih veščinah namreč ne gre zgolj za sofisticirane, zahtevne veščine, ki so pogosto povezane z uporabo novih tehnologij, temveč za tiste veščine, ki lahko pripomorejo k oblikovanju zelene družbe kot celote, to so npr. življenjske veščine, kritično mišljenje in sposobnost reševanja težav. Zato je bila ideja v ozadju mobilne igre na temo zelenih veščin zlasti promocija do narave odgovornega vedenja s prikazovanjem zanimivih in uporabnih informacij na privlačen način. Med igranjem igre se uporabnik seznani z informacijami o recikliranju različnih materialov. Na temo sorodnih zelenih vprašanj bi se dalo razviti več podobnih iger, npr. igro s tematiko varčevanja z energijo, ki bi spodbudila zanimanje in okrepila razumevanje problematike onesnaževanja, omejenosti naravnih virov itd.      

Če želimo resnično razumeti zelene veščine in njihovo pomembnost v današnjem času, moramo najprej razumeti koncepte zelene ekonomije, zelenih poklicev in zelenega podjetništva, ki vsi zahtevajo širok spekter zelenih veščin, odvisno od posameznega sektorja. Zelena ekonomija vodi k dobrobiti človeštva in hkrati zmanjšuje grožnje ali tveganja za okolje. Stremi k ničnim emisijam ogljika in zmanjšanemu ekološkemu odtisu ter neguje naravni kapital (svetovno zalogo naravnih virov, ki zagotavlja dolgoročno dobavo dobrin ali storitev). Čeprav to nemara zveni zelo ambiciozno, lahko mladi v splošnem na praktičen način pripomorejo k zeleni ekonomiji, pri čemer jo lahko mladi podjetniki uspešno promovirajo. Zeleno podjetništvo se v svojem bistvu ne razlikuje od podjetništva kot takega. Zajema družbene inovacije, usmerjene v zeleno ekonomijo, z novimi idejami, ki se lotevajo socialnih, ekonomskih, kulturnih in okoljskih izzivov. Tretji koncept, ki ima veliko opraviti z zelenimi veščinami, je koncept zelenih poklicev. Vsak poklic, ki je kakorkoli povezan z ohranjanjem okolja in njegove kakovosti, je zelen poklic. Takšne poklice zato srečamo v vseh gospodarskih sektorjih – v kmetijstvu, administraciji, proizvodnji itd.    

Po podatkih raziskovalnega poročila Green Skills for Rural Youth in South East Asia je za mlade izrednega pomena, da živijo in delajo na okoljsko odgovoren način, toda pogosto ne vedo, kako in kje dobiti več informacij ali izobraževanja za razvoj potrebnih zelenih veščin. Pri tem velja izpostaviti, da ne bo mogoče izobraziti mladih, če ne bomo prej izobrazili mladinskih in izobraževalnih delavcev. V tem smislu skuša projekt mGames – Mobilne igre v mladinskem delu obravnavati ta vprašanja ter hkrati zagotoviti privlačne, sodobne izobraževalne vire za mladinske in izobraževalne delavce, kakor tudi za mlade same.